Obletnica brodoloma pri Lampedusi

Včeraj so minila štiri leta od brodoloma pri otoku Lampedusa, v katerem je življenje izgubilo 368 ljudi (Catherine Edwards, 2017) iz Eritreje, Somalije in Gane, ki so bili na poti v Evropo. V zadnjih letih je med prečkanjem Mediteranskega morja izginilo ali umrlo 15 500 ljudi.

V Tel Avivu sem naletela na grafit uličnega umetnika Seneda, ki me je asociiral na tragedije, ki so na žalost postale stalnica. Pravega pomena grafita nisem našla, vendar me prizor spominja na dogodke na Mediteranskem morju: ladja prestrašenih temnopoltih ljudi, med njimi tihotapci, ki bogatijo na račun tistih, ki iščejo boljše možnosti, človeške glave, zavezane za ladjo pa kot personifikacija človeških žrtev.

https://www.thelocal.it/20171003/italy-marks-four-years-since-lampedusa-shipwreck-tragedy

Sened, Tel Aviv

Advertisements

Skozi družabno igro do poznavanja ženskih pravic v Sloveniji

17. in 20. junij 2017 bosta zelo zanimiva dneva, v času katerih se bodo dogajale aktivnosti v čast Svetovnemu dnevu beguncev. 17. junija bo v Tivoliju potekal Tek solidarnosti in vključevanja (ob 10. uri), 20. junija pa bo prireditev na Prešernovem trgu (ob 13. uri).

V obeh dneh bom ob ekipi Društva Odnos predstavljala družabno igro, katere namen je prikazati ženske pravice v Sloveniji. Slovenke in Slovenci poznamo svoje pravice in se nam zdijo samoumevne, marsikateri osebi, ki ne prihaja iz Slovenije pa ne. To ni mišljenje, ki bi podcenjevalo begunce, vendar zgolj seznananjanje z dejstvi, ki jim mogoče niso znana. Iz pogovora z nekaterimi begunkami sem spoznala, da vseh pravic niso poznale. Poudarek igre je na ženskah, saj so le tem nemalokrat kršene pravice, a je ob enem mišljena tudi za moške, saj vemo, da pravice niso (in ne bi smele biti nikjer) vezane na spol. Skozi igro sodelujoči torej spoznajo, da imajo tako ženske kot moški enake pravice in, katere so osnovne človeške pravice. Igro je soustvarila psihologinja Ericka.

Vabljeni na oba dogodka, tako 17. kot 20. junija!

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

več o Svetovnem dnevu beguncev na povezavi:

https://www.facebook.com/Svetovni-dan-beguncev-2016-2018-1295858130493879/

 

 

Hayin vsakdan po štirih mesecih

Blog Hayin vsakdan je v teku približno štiri mesece in v tem času sem dobila kar nekaj pozitivnih odzivov na idejo o vpogledu v življenje begunke. Veliko smo se naučili drug od drugega (in še se bomo), ne le receptov in kuharskih nasvetov, novih slovničnih pravil, ampak tudi o življenju samem.

Med enim nam uspeva rušiti stereotipe o muslimanih. K njim sem šla na obisk nekaj dni po švedskem terorističnem napadu aprila, in čeprav so nas v dneh po napadu obkrožale novice o teroristih, islamistih, problematičnih beguncih, v njihovi družbi niti enkrat nisem pomislila na to. Oni so dokaz, da je islam miroljubna vera in, da obstaja velika razlika med iskrenimi verniki ter tistimi, ki jo izkoriščajo za propagandne namene. Ubijanje v imenu vere in kakršnokoli drugo izkoriščanje verskih besedil ne sodi v življenja običajnih ljudi. V ljudi v Evropi se je ob branju različnih medijev naselil strah in meja med vsakdanjimi ljudmi iz vojnih območij ter teroristi se je v njihovih očeh nevarno zabrisala. Tujec je slab, sploh, če je musliman, pa tudi, če ni, nam ne bo vzel tistega, kar je naše. Upam, da ta stavek ne drži za veliko ljudi.

Povedali so mi, da pot do Slovenije ni bila lahka. Prvič so šli na pot peš in, ker niso prišli do Grčije, so poskusili znova. Šli so do turškega Izmirja, kjer so se vkrcali na čolne in prispeli na grško obalo ter od tam naprej odšli proti Sloveniji. Težko si je predstavljati, kako je biti na poti, še posebej z mladoletnima otrokoma. Tukaj so zadovoljni in se ne počutijo diskriminirane. Še vedno sanjajo o Siriji in, da bi se nekoč vrnili nazaj.

Hayi in Adnanu se je znanje slovenščine izboljšalo, predvsem zato, ker obiskujeta tečaj slovenščine. Naša druženja so le pika na i, da razčistimo o nejasnostih, ki se jima porajajo, se pogovarjamo v vsakdanjih stvareh in vadimo, kar jima dela probleme. Poskušajo biti čimbolj samostojni, npr. sami poklicati zdravnika in se soočati z novimi življenjskimi situacijami v Sloveniji.

Občutek imam, da Hayi veliko pomenijo najina druženja, kakor tudi meni. Ob učenju slovenščine se radi pogovarjava o različnih stvareh in najin odnos je prijateljski kljub razliki v letih. Hitro najdeva skupne teme za pogovore, saj imava obe radi živali in naravo. Čas skupaj nam hitro beži, še posebej, ko me ona poskuša učiti arabsko, meni pa ne gre od rok.

V prihodnosti bi želela naše druženje prestaviti tudi izven zidov njihovega stanovanja. Hvala bralcem, ki spremljajo blog.

kava

Preko vseh meja

Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, delim kitico iz pesmi Preko vseh meja, ki jo je napisal slovenski pesnik Igo Gruden (1893-1948). Rodil se je v Nabrežini nad Trstom, kjer je neposredno občutil nacionalno problematiko in fašistično miselnost. Pisal je socialno kritične pesmi, ob enem je imel smisel tudi za ljubezensko poezijo. Nekaj časa je preživel v egiptovskem begunskem taborišču El Shatt na Sinaju, kamor je prišel prek italijanskih taborišč. Njegovo pesem sem izbrala iz razloga, da opozorim na dejstvo, da so v času druge svetovne vojne Evropejci prostovoljno bežali ali bili premeščeni v begunske tabore na Bližnjem vzhodu. V El Shattu je živelo veliko število civilistov iz Jugoslavije.

Stojte, vlaki, po vsem širnem svetu!

Čas, za hip postoj v nemirnem letu,

da prelije v glas se utrip srca:

kje med narodi prepadi so in meje,

če usoda kot semena nas razveje?

Človek, brez imena človek je povsod!

En objem, en pogled nem iz roda v rod

naj bo plod in cvet in sad vseh src sveta,

da nam bodo kakor znamenja prižgana

v brzem vlaku Sofija—Ljubljana

in v vseh vlakih preko vseh meja.