Peka kostanja

Po krajši pavzi (tako jaz kot Hayina družina smo imeli pester konec poletja), sem končno prišla na obisk, da smo lahko v živo pokramljali o stvareh, ki so se nam zgodile. Najmlajši sin je pričel obiskovati prvi razred osnovne šole in me je navdušil s svojim prevajanjem iz arabščine v slovenščino. Haya mi je pripravila svojo kavo s kardamomom, jaz pa sem prinesla kostanje, ki smo jih spekli na štedilniku.

Najprej smo jih prerezali in umili, nato smo jih dali na majhen prenosni žar nad električni štedilnik. Med pripravo smo hitro ugotovili, da je treba kostanje obračati, saj se kmalu začnejo žgati. Pekli smo jih med 15 in 20 minut. S kostanjem smo si pričarali prijetno jesensko vzdušje!

dav

Advertisements

IZZIV – iskanje stanovanja

Hayina družina že nekaj mesecev išče novo stanovanje v Ljubljani. Iskanje novega doma jim predstavlja izziv in stres ob enem, saj je bivališče ključnega pomena za normalno življenje in prihodnost.

Eden izmed razlogov, da še niso našli stanovanja je tudi ta, da stanodajalci neradi dajejo v najem stanovanja tujcem. Verjetno je glavni vzrok strah pred neplačevanjem najemnine in percepcije, ki jih imajo ljudje o tujcih. To sem imela moč preveriti osebno, ko sem nekajkrat v njihovem imenu klicala lastnike, ki so iskali točno določen tip najemnikov. Tisti, ki so nas zavrnili, so poskušali zveneti prijazno in na različne načine opravičiti, zakaj njihovo stanovanje ni primerno. Nek gospod mi je povedal, da se njegovo stanovanje nahaja v bloku, kjer je živijo pretežno upokojenci, ki v svoji okolici ne bi odobravali tujcev. Večino je skrbelo dejstvo, da ne bi plačevali najemnine kljub dejstvu, da kot begunci z mednarodno zaščito prejemajo denarno nadomestilo.

Dejstva, da so povsem običajna družina, ki že več kot eno leto živi v Sloveniji, govori slovensko, so redni plačniki in nekadilci, otroka pa obiskujeta šolo, za enkrat niso bila dovolj za najem stanovanja. Upam, da v najkrajšem možnem času premagajo dileme s stanodajalci in najdejo primeren kotiček za življenje.

! 4-članska družina išče vsaj 2-sobno stanovanje v Ljubljani. So nekadilci, redni plačniki in prijetni sosedje. !

Prispevek iz VAL 202 o pozitivnih primerih oddajanja stanovanj beguncem.  http://val202.rtvslo.si/2017/10/vroci-mikrofon-106/

Refugees Welcome je spletna platforma, ki omogoča povezovanje beguncev in posameznikov, ki le-tem želijo ponuditi prostor za bivanje ter s tem prispevati k njihovi integraciji v slovensko okolje. http://refugees-welcome.si/

Obletnica brodoloma pri Lampedusi

Včeraj so minila štiri leta od brodoloma pri otoku Lampedusa, v katerem je življenje izgubilo 368 ljudi (Catherine Edwards, 2017) iz Eritreje, Somalije in Gane, ki so bili na poti v Evropo. V zadnjih letih je med prečkanjem Mediteranskega morja izginilo ali umrlo 15 500 ljudi.

V Tel Avivu sem naletela na grafit uličnega umetnika Seneda, ki me je asociiral na tragedije, ki so na žalost postale stalnica. Pravega pomena grafita nisem našla, vendar me prizor spominja na dogodke na Mediteranskem morju: ladja prestrašenih temnopoltih ljudi, med njimi tihotapci, ki bogatijo na račun tistih, ki iščejo boljše možnosti, človeške glave, zavezane za ladjo pa kot personifikacija človeških žrtev.

https://www.thelocal.it/20171003/italy-marks-four-years-since-lampedusa-shipwreck-tragedy

Sened, Tel Aviv

Koga ali česa nas je še vedno strah?

»Če želimo biti res varni, ne gradimo zidov in ne postavljajmo bodečih žic. Če želimo biti res varni, bodimo ljudje.«

Tako je povedal Matjaž Gruden v Delovem članku pred malo več kot enim letom. Zakaj v tem času še nismo postali ljudje?

Te vroče dni z občasnimi nalivi, človek v Ljubljani sreča presenetljivo število oseb: Ljubljančane, ki hitijo po opravkih ali se kratkočasijo po mestnih kavarnah, študente, ki uživajo zadnje tedne pred novimi izpiti, otroke, ki vihrajo po Tivoliju, ostale Slovence, ki živijo v Ljubljani ali so prišli na izlet in turiste, ki si ogledujejo mestne znamenitosti. Med njimi pa hitijo, se sprehajajo in tarnajo nad vročino tudi ljudje, ki niso ne Slovenci ne turisti, vendar so prav tako prebivalci Ljubljane. Te ljudje niso ilegalci, niso kriminalci in niso teroristi. Nekateri so prišli zaradi boljših ekonomskih možnosti, nekateri imajo priznano mednarodno zaščito, ker so jim v lastnih državah kršene osnovne človekove pravice. Imajo potne liste republike Slovenije, ki razen barve izgledajo enako kot potni listi »pravih« Slovencev. V njih piše njihov naslov prebivališča in, če jim kdo ukrade potni list se to tretira isto kot, če bi ga ukradli Slovencu. Tisti, ki še nimajo potnega lista in so v postopku za pridobitev mednarodne zaščite, kljub temu niso kriminalci. Begunci, refugees, izbjeglice, ne glede na to, kako jim rečemo, generalno gledano niso izgubljene duše, ki ne bi vedele zase, ampak so ljudje, ki si želijo novega začetka. Odšli so od doma, da bi se ponovno rodili, pa tudi, če v prenesenem pomenu.

In, če bi se prebivalci Ljubljane (Slovenije, Evrope) malo bolj potrudili, bi za naglavnimi rutami videli ženske, ki niso le gospodinje in pod temnejšo kožo moške, ki skrbijo za svoje otroke. Če bi malo bolj podrobno prisluhnili tem ljudem, ki niso ne Slovenci ne turisti, bi slišali, da nekateri že dve ali tri leta govorijo slovensko, tisti, ki so šele prišli, pa se na vse pretege trudijo, da bi razumeli dvojino in bistvo šumnikov. Če bi nam v naših hitrih evropskih vsakdanih uspelo navezati konkretnejši stik z njimi, bi okusili, da marsikdo dobro kuha in, da se tudi po hrani, ki ni pogosta pri nas, cedijo sline. Še korak naprej in ugotovili bi, da številni imajo službe in se sami preživljajo, tisti, ki nimajo take sreče, pa si iščejo zaposlitve. Če bi svoj strah vsaj malo kontrolirali, bi izvedeli, da imajo muslimani med svojimi prijatelji tudi ljudi drugih religij.

In, včasih bi lahko za trenutek šli iz svoje kože ter poskušali razumeti, zakaj imajo nekateri ljudje drugačne navade kot mi in, zakaj upoštevajo običaje ob katerih so rasli. Zakaj ne bi razumeli tudi tisto peščico ljudi, ki jim slovenski jezik še vedno dela probleme in se nam zdi, da nas včasih grdo pogledajo? Ne pozabimo, da niso samo odločali o kraju svojega rojstva, kakor tudi nismo mi.

Bodimo ljudje, kakor pravi Gruden; bodimo sočutni in glejmo svet iz več perspektiv. Poglejmo okoli sebe in se navadimo ljudi, ki se v mnogih pogledih trudijo, da bi ustrezali kalupu modernega evropskega človeka in spreglejmo, če kakšna malenkost pogleda iz njega. Bolj bomo odprtih rok, bolj bodo odprtih rok tudi ostali. In potem bo strahu iz obeh strani manj.

Gozd

Polnjeni datlji

Datlje izkoščičimo in jih napolnimo s skuto (lahko uporabimo tudi mascarpone) ter orehi. Namesto orehov so odlična kombinacija z datlji tudi mandlji ali lešniki. Notranjost datljev lahko pred nadevom namažemo z medom, vendar so datlji že brez medu zelo sladki, saj so bogati z naravnimi sladkorji.

dav

Tahini

Tahini je pasta iz sezamovih semen in se jé samostojno s kruhom ali kot del drugih jedi. Recept je zelo preprost. Sezamova semena se popraži in zmelje v mešalniku. Ko so semena na drobno zmleta, se jim doda olje, da postane zmes tekoča. Tahini se po želji soli. Odlično tekne ob falaflu. Haya ga vedno doda v humus!

Tahini

Zmleta semena (levo). Tahiniju (desno) smo namerno dodali manj olja.