Jedi na krožniku so lahko zelo izpovedne in to prav gotovo drži v primeru sirske kuhinje. Poleg osebnega okusa osebe, ki je naredila jed, nam uporabljene sestavine nemalokrat razkrijejo, iz katere pokrajine prihaja, ali prihaja iz mesta ali podeželja, včasih tudi, od kje prihajajo njeni predniki. Omenjeni dejavniki vplivajo na končen okus in izgled jedi ter so razlog, da obstaja na stotine različic receptov istih jedi. Za preučevanje jedi ni potreben le izostren okus, ki bo prepoznal sestavine, temveč poznavanje tradicionalnih receptov in obče kulture Bližnjega vzhoda. Pri iskanju idej za blog mi je prijateljica Aber predlagala, da predstaviva manj znane jedi, značilne za gorske predele Sirije ob sredozemski obali. Skozi recepte me je popeljala v svoj domači kraj Kadmus in mi preko obrokov pokazala raznolikost sirske kuhinje. Raziskovanje jedi se je izkazalo za bolj razgibano, kot se je na prvi pogled zdelo in kmalu sem tudi sama ugotovila, kako pomembno je poznavanje tradicionalnih receptov in obče kulture regije, iz katere prihajajo jedi. Manjši izziv je predstavljalo iskanje slovenskih prevodov imen, Aber namreč pozna arabska imena jedi in sestavin, jaz pa sem poizkušala poiskati slovenske različice. Med branjem o rastlinah sva ugotovili, da nekatere ključne rastline rastejo tudi v Sloveniji, čeprav Aber tega ni vedela, zato je bilo raziskovanje jedi za obe poučno. Ugotovili sva, da (ne)razpoložljivost različne hrane vpliva na jedi, ob enem pa tudi, da se ljudje prilagodijo izboru, ki ga imajo. Sodobna tehnologija nama je omogočila posvetovanje z njeno mamo, ki živi v Kadmusu in se spozna na lokalne recepte.
KADMUS
Aber prihaja iz manjšega sirskega kraja Kadmus, kjer so lokalne jedi tesno povezane z uporabo divjih rastlin. Mesto je dobilo ime po mitološki zgodbi o Kadmusu, sinu feničanskega kralja Agenorja, ki je svojega sina poslal, da poišče sestro Evropo, ki jo je ugrabil Zevs. Kadmus se nahaja v severozahodni Siriji na 850 m nadmorske višine. Obkrožajo ga gore, prekrite s hrastovimi in borovimi gozdovi, na pobočjih pa rastejo mandljeva drevesa in oljke. Gorski zrak, bližina Sredozemskega morja in oddaljenost od velikih mest prispevajo k čistemu zraku, zaradi česar je primerno za bolnike z dihalnimi obolenji. Mesto poleg čistega zraka ponuja tudi čudovit pogled na Sredozemsko morje. Kljub številnim prednostim manjšega gorskega kraja, je življenje v Kadmusu včasih težko, mesto namreč ne ponuja veliko možnosti za zaposlitev in zaslužek, zaradi česar so prebivalci v večini revni. Veliko ljudi se ukvarja s kmetijstvom; delajo na nasadih tobaka in oljk ali na poljih s pšenico. Kadmus ima privatno univerzo, ki si jo lahko privošči le peščica, zato grejo mladi, ki si želijo študirati, v druge javne univerze po Siriji.
Področje Kadmusa je bogato z divjimi rastlinami, ki so postale pomemben del prehrane. Te rastline uspevajo brez umetnih gnojil in insekticidov, zato so bolj zdrave kot kupljene, so bogate z vitamini in železom, nekatere pa delujejo tudi kot naravni antibiotiki ali antioksidanti. Mnoge od njih je nemogoče kultivirati, zato jih ljudje nabirajo v naravi. Prehrana v gorskih krajih je pretežno vegetarijanska, saj je meso dražje kot zelenjava, poleg tega pa obstaja veliko užitnih divjih rastlin, ki jih lahko ljudje sami naberejo. Aber ugotavlja, da je v Sloveniji ravno obratno; da je zelenjava neredko dražja kot meso. Prebivalci Kadmusa so, kar se tiče prehrane, v večini samozadostni in sami pridelajo, kar potrebujejo, za kar so dokaz tudi vrtovi, za katere skrbijo. Številni lokalni recepti so podobni receptom v Libanonu, saj tam uspevajo iste užitne rastline.
Nekaj naslednjih objav bo namenjenih jedem iz Kadmusa. ♥
