Sirija in Slovenija

Naše druženje je vedno vzajemno, saj se vsakič veliko naučimo drug od drugega. Jaz jim pripovedujem, kako je v Sloveniji, oni pa meni, kako je v Siriji in sosednjih državah. Zanimivo je poslušati, kakšna naključja so prinesla ljudi v Evropo in kaj so morali pretrpeti. Na začetku me je presenečalo, koliko pozitivne naravnanosti premore Hayina družina, kljub temu, da niso več blizu svojega prvotnega doma. Zdaj vem, da gre življenje naprej in, da jim ravno prilagajanje novemu okolju daje energijo. Kljub integraciji ohranjajo nekatere svoje stare navade, kar je edino prav. Velik pomen v njihovih življenjih imajo mobilni telefoni, ki so edina vez med njimi in njihovimi družinskimi člani, ki so bodisi ostali v Siriji ali so odšli kam drugam.

Haya zelo rada govori o naravi in ostalih značilnostih Sirije. Po njeno je najlepše sirsko mesto Alep, v katerem je preživela največ časa. Glavno sirsko mesto je Damask, prebivalstvo je v večini muslimansko. Prav prijetno me je presenetil naš pogovor o veri. Adnan in Haya se zanimata za navade kristjanov in si želita obiskati cerkev. Njuno mnenje je, da ni pomembno, kakšne vere je človek, samo da ima čisto srce in jaz se strinjam z njima. Zanimivo jima je zvonjenje cerkva, kot so mnogim zanimivi klici k molitvi iz mošej.

Geografija Sirije je nekoliko drugačna od tiste pri nas, vendar se najdejo tudi podobnosti. Sirija ima na meji z Irakom puščavo. Obema državama je skupen izhod na morje. Sirska obala  je eden najrodovitnejših predelov države. Skozi Sirijo teče reka Evfrat, ki je povezana z besedno zvezo zibelka civilizacije. Med Evfratom in Tigrisom se je namreč raztezala Mezopotamija. Vreme v Siriji je suho in vroče, vendar zna pozimi  zapasti sneg.

Ob takih pogovorih Haya in Adnan osvajata nove slovenske besede, se učita slovenske zgodovine in običajev, hkrati pa z mano delita njuno znanje.

dav

Advertisements